Mislim, da Amnesty International ni bil previden pri izbiri te skladbe. Lennon nas skozi njo poziva k več stopnjam ('it's easy; not hard; I wonder')imaginacije, in nas vabi v neko bolj kot ne abstraktno skupnost, verujočo v bratstvo ljudi, ki ostaja njegov cilj in odrešenje - mir na svetu, ko bodo volkovi prebivali z jagnjeti. Vendar že spočetka zanikuje bistveno človekovo razsežnost, ki mu daje dostojanstvo, to je upanje na nekaj, nebesa in pekel, ki implicitno vsebujeta neko povračilno pojmovanje življenja, kolikor ga je človek pač prav ali neetično živel. Tako je fundament slehernega že spočetka spodkopan, upanje je nadomeščeno z življenjem tukaj in zdaj. Ironično je rečeno: 'le nebo nad nami', kajti ob pogledu nanj človek niti v metafori - glede ne Lennona - ne more več računati na kaj više kot zgolj materijo nad njim. Pravzaprav je njegov pogled zelo čemeren in črnogled: vse vidi, tako se mi zdi, v epikurejski luči materializma, kjer tudi prelepi prizori narave, v katerih morda vsak začuti veličino presežnega, ostajajo na puhli ravni gole materije. Vaš prevod, se zdi, pa je vnesel le še večjo zmedo, npr o življenju, ki naj bo sveto in brez vere. Kako naj bo nekaj sveto, v kolikor ni, da rečem, posvečeno? Mar ni tako, da sveto že samo po sebi nosi s seboj nekaj nedotakljivega, od nas večjega, presežnega in je, kolikor vem, bržkone povsem religijski pojem. Tako je težava Lennonovega svetega, da je abstraktno, da ne ve, kaj točno bi to bilo. Ves svet vidi nekako v celokupni, vseobsegajoči enosti in vabi v svojo družbo teh sanjačev. Kdo so sanjači v Lennonovem pomenu besede? Tisti, ki upajo, no ja, nekako verujejo. Vendar kako abstraktna in nedoločna ostaja ta vernost. Očitno je, da ostaja stremenje po nekem kraljevanju večnega miru, vendar si na vsak način prizadeva rešiti se vsega, kar določa, kajti kar določa ločuje. To pa so mu državna (ki vsebuje tudi etnično, zgodovinsko, politično idr. pripadnost) in religijska pripadnost ter lastnina. Vendar spet, če pretehtamo ali povprašamo zgodovino, so tudi to razsežnosti, ki človeka kar najbolj zaznamujejo in so mu lastne ter neodtuljive in katerih odvzem bi ga oskubila dostojanstva in v žargonu seveda človekovih pravic. No, oprostite, tako se mi zdi. Rekel bi, da je pač skladba neprava za organizacijo, katerih cilji ne morejo ostati na ravni abstrakcije in vseobsegajoče ljubezni, ki so si jo prizadevale gojiti mlade generacije šestdesetih. Potrebno je dobro argumentirati kako, zakaj, uporabiti glavo. Seveda tudi ljubezen, vendar vzgajati otroke v duhu nedoločene vizije, ki jo v tej skladbi predočuje Lennon z odrekanjem fundamentov človeka - lastnine, pripadnosti, religije, eksistencialnega upanja - ni v vašem duhu. Lennonova filozofija ne zdrži, človek ne more biti sam svoj bog. Takole pišem, ker tudi sam denarno in duhovno podpiram Amnesty International in želim le dobro. Lep pozdrav.
Hvala za vaš razmislek - ki da misliti :) In seveda hvala tudi za vašo podporo našemu delu - brez skrbi, zagotovo ga opravljamo v smeri realnih sprememb na bolje. Se povsem strinjamo, da abstrakcija ne more reševati življenj. Vse dobro tudi vam.
VŠEŠ MIJE DA SM GOR
ŠE GDO HOŠE DA SE NAM PRIDRUŽI
OSNOVNA ŠOLA NOVE JARŠE
Mislim, da Amnesty International ni bil previden pri izbiri te skladbe. Lennon nas skozi njo poziva k več stopnjam ('it's easy; not hard; I wonder')imaginacije, in nas vabi v neko bolj kot ne abstraktno skupnost, verujočo v bratstvo ljudi, ki ostaja njegov cilj in odrešenje - mir na svetu, ko bodo volkovi prebivali z jagnjeti. Vendar že spočetka zanikuje bistveno človekovo razsežnost, ki mu daje dostojanstvo, to je upanje na nekaj, nebesa in pekel, ki implicitno vsebujeta neko povračilno pojmovanje življenja, kolikor ga je človek pač prav ali neetično živel. Tako je fundament slehernega že spočetka spodkopan, upanje je nadomeščeno z življenjem tukaj in zdaj. Ironično je rečeno: 'le nebo nad nami', kajti ob pogledu nanj človek niti v metafori - glede ne Lennona - ne more več računati na kaj više kot zgolj materijo nad njim. Pravzaprav je njegov pogled zelo čemeren in črnogled: vse vidi, tako se mi zdi, v epikurejski luči materializma, kjer tudi prelepi prizori narave, v katerih morda vsak začuti veličino presežnega, ostajajo na puhli ravni gole materije.
Vaš prevod, se zdi, pa je vnesel le še večjo zmedo, npr o življenju, ki naj bo sveto in brez vere. Kako naj bo nekaj sveto, v kolikor ni, da rečem, posvečeno? Mar ni tako, da sveto že samo po sebi nosi s seboj nekaj nedotakljivega, od nas večjega, presežnega in je, kolikor vem, bržkone povsem religijski pojem. Tako je težava Lennonovega svetega, da je abstraktno, da ne ve, kaj točno bi to bilo. Ves svet vidi nekako v celokupni, vseobsegajoči enosti in vabi v svojo družbo teh sanjačev. Kdo so sanjači v Lennonovem pomenu besede? Tisti, ki upajo, no ja, nekako verujejo. Vendar kako abstraktna in nedoločna ostaja ta vernost. Očitno je, da ostaja stremenje po nekem kraljevanju večnega miru, vendar si na vsak način prizadeva rešiti se vsega, kar določa, kajti kar določa ločuje. To pa so mu državna (ki vsebuje tudi etnično, zgodovinsko, politično idr. pripadnost) in religijska pripadnost ter lastnina. Vendar spet, če pretehtamo ali povprašamo zgodovino, so tudi to razsežnosti, ki človeka kar najbolj zaznamujejo in so mu lastne ter neodtuljive in katerih odvzem bi ga oskubila dostojanstva in v žargonu seveda človekovih pravic.
No, oprostite, tako se mi zdi. Rekel bi, da je pač skladba neprava za organizacijo, katerih cilji ne morejo ostati na ravni abstrakcije in vseobsegajoče ljubezni, ki so si jo prizadevale gojiti mlade generacije šestdesetih. Potrebno je dobro argumentirati kako, zakaj, uporabiti glavo. Seveda tudi ljubezen, vendar vzgajati otroke v duhu nedoločene vizije, ki jo v tej skladbi predočuje Lennon z odrekanjem fundamentov človeka - lastnine, pripadnosti, religije, eksistencialnega upanja - ni v vašem duhu. Lennonova filozofija ne zdrži, človek ne more biti sam svoj bog.
Takole pišem, ker tudi sam denarno in duhovno podpiram Amnesty International in želim le dobro.
Lep pozdrav.
Hvala za vaš razmislek - ki da misliti :) In seveda hvala tudi za vašo podporo našemu delu - brez skrbi, zagotovo ga opravljamo v smeri realnih sprememb na bolje. Se povsem strinjamo, da abstrakcija ne more reševati življenj. Vse dobro tudi vam.