Severna Stena Triglava - Dolga Nemška smer

#triglav #plezanje Severna Stena Triglava
DOLGA NEMŠKA SMER
#triglav #plezanje #shorts #shortsvideos
🤞 Iz Vrat sva se z Lloyd Betsworth odpravila ob 6-ih. Štartala sva zmerno in po urici in nekaj minutkah že bila pod Steno pri vstopu v Slovensko in Nemško smer.
Plezati sva začela hitro brez varovanja, nato pa me je Lloyd varoval na kratko. Zato sva v prvem manj zahtevnem delu napredovala zelo hitro. Skala je bila suha, vreme pa idealno za najin podvig, prav prijetno ter primerno za kratke hlače in kratke rokave. Nemško grapo sva zaradi snega v njej obšla po levi strani.
Nekje do izhoda v kratko Nemško smer - Zimmer Jahn ni posebnih težav zato sva jo ob tem, da je Lloyd plezal naprej in varoval zgolj mene dosegla tudi dokaj hitro - v približno 4 urah. Takrat sem še hrabro potrdil da nadaljujeva po načrtovani Dolgi smeri. Malo višje po prvi pravi IV. pa se je vame zasejal prvi dvom ali bom sploh zmogel. Nemška dolga je resnično dolga. Primerjav s Slovensko smerjo ni, ker gre tu za čisto plezanje in to ves čas. Zato Nemška ni korak naprej, ampak mnogo korakov naprej od Slovenske. Vsak zahtevnejši raztežaj pobere veliko moči in energije in bolj gre proti koncu, bolj postaja plezanje zahtevno. Poleg tega je v nekaterih delih stena izjemno krušljiva, zato so od vrvi sproženi “izstrelki” leteli proti meni ves čas. Malo večja skala je zadela tudi mojo levo roko. Na srečo ni bilo nič zlomljeno, zato sva nadaljevala. Vsaj 2x sem »preizkusil« tudi čelado. V zgornjem delu postane plezanje zahtevnejše in izmenjujejo se III+ in -IV raztežaji. Plezanje je sicer zanimivo, saj se teren zelo spreminja ko »vijugaš« po steni navzgor, vendar sem bil tam nekje po 8-ih urah tudi že povsem na meji z voljo in močmi. Veliko časa nama je v tem delu pobralo tudi iskanje smeri. Motivacija pada predvsem, ko čakaš in varuješ kolega. Ko prideš “na vrsto”, da zagrizeš v skalo še sam, pa si že dodobra ohlajen. Ker ne moreš odstopiti kot pri teku ali kakem drugem športu v običajnem okolju, nadaljuješ in se trudiš, da ostaneš maksimalno koncentriran, da ne pride do napak. Kljub temu sem pri Luski skoraj zdrsnil čez polico. Na koncu naju je čakal še precej težak del izstopa iz smeri kjer na začetku ni bilo veliko oprimkov. Izstopila sva v levo na Kugyevo polico.
Ta del velja tudi za najtežji del smeri zaradi zelo težavnega začetnega dela, ki mu sledi zahtevnejši kamin(Izstop na desno na Plamenice je lažji 3+, vendar daljši).
Na vrhu so se mešali občutki zadovoljstva in olajšanja.
Potem sva se po meliščih in mimo snežišč prebila do Praga in sestopila v Vrata. Samo plezanje nama je vzelo nekaj več kot 10 ur. Celoten podvig pa 14 ur in 20 minut. Ker sva imela Lloyd le 2 in jaz 2,5 litra tekočine za celotno turo, sva do vode v dolini pritekla že dokaj dehidrirana. Sicer okusna izvirska voda, ni pomagala kaj veliko. Resnično olajšanje je sledilo šele pri koči v Vratih. Zelo intenzivno doživetje in dan, ki ga ne bom pozabil. Izjemno hvaležen sem prijatelju Lloydu, ki mi je pri zadnjem možnem izstopu iz stene (ki pa ni bil siguren), dal vedeti, da morava danes priti do konca👍 Dolge Nemške!