Bogdan Dobnik I Depresija: odpravljanje stigme in pomoč pri okrevanju

Več na: www.zdravstven...
Ničesar niso slutili, v njihovih očeh je bil do zadnjega trenutka tak, kot vedno: živel je tako rekoč popolno življenje, vedno je bil dobrovoljen, nasmejan, aktiven, ukvarjal se je s športom, potoval ... »Bi lahko opazili, da je bil naš prijatelj v resnici v stiski, da se je spremenil?« se prijatelji pokojnega sprašujejo še danes - istočasno pa se zavedajo, da so preprosto imeli premalo znanja o depresiji: »Ne vemo, kdaj je našega prijatelja ujela depresija - vemo pa, da mu nismo pomagali, ker tega nismo znali. Preslišali smo mimogrede izrečene besede, ki bi jih danes, ko smo se na tako krut način srečali z depresijo in njenimi posledicami, morda znali prepoznati in pravočasno pomagati ...«. Bil je topel novembrski dan, obsijan s soncem, ko so izgubili prijatelja, ki se je zlomil pod težo življenja.
Takih zgodb je veliko - veliko več, kot bi si človek lahko predstavljal. V tem trenutku naj bi se z depresijo in njenimi posledicami spopadal vsak 20. človek, vsak šesti pa je ali bo za depresijo zbolel vsaj enkrat v življenju. Težava je, ker to obolenje še vedno spremlja stigma, ki predolgo in preveč ovinkavo pot do strokovne pomoči dela še bolj nedostopno - po drugi strani pa na tem strokovnem področju, ki je desetletja ostajalo pozabljeno, potisnjeno ob sistemski rob, mrgoli logističnih težav, med katerimi najbolj izstopa pomanjkanje kadra. Že tako ali tako dolge čakalne dobe so se med epidemijo še podaljšale, pojavnost težav v duševnem zdravju pa se je izrazito povečala. Kako v prepletu vsega naštetega nekomu, ki se znajde v depresiji, ki se spopade z anksioznostjo ali drugo resno duševno motnjo, podati roko in mu pomagati, da se iz primeža bolezni izvije prej, preden ta postane kronična?
Depresija je bolezen tisočerih obrazov, simptomi, po katerih jo je mogoče prepoznati, pa so zelo raznoliki in se, kar še dodatno otežuje prepoznavo, prepletajo z različnimi občutki, ki človeka tudi sicer prevevajo v življenju. Razlika je pravzaprav le v tem, da so pri depresiji intenzivnejši in dlje trajajoči.
Za depresijo vsaj enkrat v življenju zboli vsak šesti človek, v tem trenutku je depresiven vsak dvajseti Slovenec, mnogi med njimi so brez diagnoze in tudi brez ustrezne strokovne pomoči. Simptomi depresije se nemalokrat prepletajo s podobnimi znaki drugih bolezni. Do resnega problema prihaja pri starejših, osamljenih ljudeh, pri katerih težava ostane neprepoznana kljub temu, da depresija zelo ogroža predvsem starejše moške, pri katerih je samomorilnost, v katero lahko vodi ta duševna motnja, tudi do petkrat višja.
"Absolutno. Če govoriva na splošno, je pri naših uporabnikih mogoče zaznati več stisk. Razlog za to so, denimo, že zaščitna sredstva, ki niso brezplačna - ker imajo zelo nizke prihodke, si ta zaščitna sredstva težko privoščijo - tako, žal, nosijo maske, ki niso oprane, ki so mogoče že stare ... A to je le en vidik. Problem predstavlja tudi zmeda glede informacij. Ljudje z duševnimi motnjami imajo že veliko lastnih težav, določene informacije mogoče slabše 'filtrirajo', ne zmorejo spremljati nenehnih sprememb - naša naloga je, da jim pri tem priskočimo na pomoč. Težave je povzročala tudi omejena, slabša dostopnost do zdravstvenih storitev; ugotavljali smo, da je bilo hospitalizacij v tem obdobju manj, a ne verjamem, da zato, ker bi bili ljudje v tem času boljšega zdravja," v pogovoru za zdravstveni portal poudarja mag. Bogdan Dobnik, predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara.
Ob tem dodaja, da "so predvsem tisti, ki so bolj umaknjeni vase, že po naravi izolirani in imajo morda še pridružene anksiozne motnje, na nek način zacveteli - kajti realnost, v kateri smo se znašli s pandemijo, je zelo blizu njihovi resničnosti: imajo nizke prihodke, se ne družijo, ne potujejo, ne hodijo v gledališča, saj si tega ne morejo privoščiti ... Zato zdaj pravijo, da imamo edinstveno priložnost - lahko spoznamo svet, v katerem živijo."
Podrobneje o pravočasni prepoznavi simptomov depresije in drugih duševnih motenj ter obolenj, o iskanju strokovne pomoči oziroma podpore (z navedenimi kontakti), o aktualnih metodah zdravljenja pa tudi kratkih stikih v sistemu, kajti na tem področju že desetletja čakajo na nujne spremembe v dobro bolnikov, v video pogovoru in v članku na Zdravstveniportal.si, v katerem pišemo tudi o porastu depresije in anksioznosti na račun epidemije in ukrepov, ki že poldrugo leto izrazito vplivajo na naša življenja.