ฝัง
- เผยแพร่เมื่อ 19 ธ.ค. 2024
- V 69. Tednu otroka smo se posvetili radovednosti. Radovednost zajema mnogo več kot tisto, kar se moramo naučiti. Radovednost nas vodi h globljemu odkrivanju sveta okoli nas, novemu znanju, izkušnjam in spoznanjem. Malčki in mlajši otroci je imajo na pretek; a že vstopom v najstniška leta začne upadati in tako z leti postajajo mladi vse manj radovedni, vse manj stvari pritegne njihovo pozornost in vzbudi zanimanje. Dandanes že otroci tožijo, da jim je dolgčas, iz dolgčasa pa se lahko razvije apatija. Zato moramo radovednost skrbno negovati in jo ohranjati skozi vsa življenjska obdobja. Tudi zato, da smo odrasli vzor našim otrokom.
V letošnji poslanici dr. Miha Kos, ambasador Tedna otroka 2023, o radovednosti pravi takole: “Brez radovednosti človeštvo ne bi preživelo. Radovednost rodi ustvarjalnost, ta pa naprej inovativnost in podjetništvo. Vendar to ne gre čisto samo od sebe. Potrebno je vlagati energijo, ki se ji reče: “USTVARJANJE VARNEGA OKOLJA ZA DELANJE NAPAK”! Lastne napake so najboljša šola. Na lastnih napakah se učimo. Na lastnih - ne na tujih. Zato je tako pomembno, da napake dopuščamo, jih nagrajujemo in nikakor ne kaznujemo. Dopuščanje napak pomeni spodbujanje radovednosti, ustvarjalnosti in učenja. Kaznovanje napak pomeni ubijanje radovednosti. Einstein je dejal: “Kdor še nikoli ni naredil napake, še nikoli ni ustvaril ničesar novega.”
O pomenu radovednosti so na današnjem posvetu, ki je potekal v Triglav Lab-u v Ljubljani, spregovorili dr. Miha Kos, Hiša eksperimentov, Renata Dacinger, ustvarjalka oddaje Ugriznimo znanost, Maksimilijan Ostrc, predstavnik otrok, aktiven v programu Otroški parlamenti, Tina Košir, radovednica, nekdanja voditeljica TV oddaje Knjiga mene briga, in Gregor Makuc, direktor Korporativnih zadev in član uprave Leka. Dogodek je povezovala predsednica ZPMS Darja Groznik, ki je ob tej priložnosti povedala: “Obdobje v otrokovem razvoju, ko otrok bombardira starše, vzgojitelje, učitelje, stare starše in druge s tisoč vprašanji zakaj to in ono, je lahko kdaj za odrasle tudi naporno, a hkrati čudovito. Otrok spoznava svet, se uči, je ustvarjalen in aktiven. Radovednost kot gonilo napredka in razvoja mora biti prisotno v vsakem obdobju življenja, še posebej pa v času odraščanja, ko si otrok šele utira pot v življenje in šele pridobiva dragocene izkušnje. Brez radovednosti v otroštvu je svet pust in dolgočasen, zato spodbujajmo in ohranjajmo radovednost. Naj vsak odgovor sproža pri otroku novo vprašanje. ”
Dr. Miha Kos je poudaril: »Če hočemo ohraniti radovednost, moramo ukiniti negativno konotacijo besede napaka. Pregovor pravi: “Na napakah se učimo.” Potem pa učenec naredi napako in je kaznovan. Napake je treba nagrajevati, saj so temelj za ohranjanje radovednosti. Šola in dom bi morala biti varno okolje za delanje napak!«
Renata Dacinger je dejala, da je »radovednost ena izmed najlepših lastnost otrok in odraslih. To je želja, da najdeš odgovore na vprašanja, kako deluje, zakaj je temu tako, tudi kako si. Da jo potešiš, se včasih zgodi kakšen padec, zlomljena roka, pokvarjena naprava… Ko pa najdeš odgovor, sledi velik nasmešek in čudovit občutek. Radovednost je gonilo napredka. Radovednost je tista, zaradi katere z veseljem opravljam svoje delo.«
Tudi Maksimilijan Ostrc vidi radovednost kot nekaj dobrega, »saj če si radoveden veliko izveš. Radoveden si če te veliko stvari zanima, kot na primer vesolje in kako so živeli ljudje v preteklosti. Radovednega me delajo zanimive stvari, o katerih si želim izvedeti več.«
Kot pravi Tina Košir, »radovednost v človeku prebuja marsikaj: zanimivi ljudje, njihovi pogledi in izkušnje; nenavadne pa tudi na videz povsem navadne reči, ki, če jih čuječe opazuješ, niso več tako navadne, kot se zdi; pa tudi notranja doživetja, brbotanje občutkov in misli. Ni naključje, da beseda “radovednost” vsebuje “vedno radost”: ko pogledamo svet z radovednimi očmi, se v nas radost prebudi«
Gregor Makuc je izpostavil, da je radovednost predpogoj inovativnosti in ključno gonilo intelektualne rasti in razvoja. »Radovednost nas spodbuja k iskanju znanja in razumevanju sveta okoli nas. Ko smo radovedni, smo motivirani za raziskovanje novih idej, postavljanje vprašanj in iskanje informacij. Poleg tega nam radovednost pomaga pri kritičnem in ustvarjalnem razmišljanju, saj se problemov in izzivov lotevamo z odprtim umom in pripravljenostjo za raziskovanje različnih perspektiv.
