Janko Ažman je pomembem člen slovenske alpinistične zgodovine. Je prvi Slovenec, ki je presegel magično mejo 8000 metrov. V navezi z Matijo Malešičem mu je to uspelo na odpravi v južno steno Makaluja leta 1972.
Ne samo, da je dosegel oz. presegel višino 8000 metrov. Tri leta pozneje je Janko Ažman v navezi z Nejcem Zaplotnikom dosegel vrh prvega slovcenskega/jugoslovanskega osemtisočaka Makaluja. Prav ta odprava pod vodstvom Aleša Kunaverja je Slovenijo (Jugoslavijo) umestila v svetovni alpinistični vrh.
Je tudi prvi Slovenec, ki je preplezal enega od t. i. treh zadnjih problemov Alp. Naveza Janko Ažman, Zvone Kofler, Klavdij Mlekuž, Janez Brojan, Matija Maležič ter Tine Čopič je leta 1968 preplezala steno Grandes Jorrases po Walkerjevem stebru.
Med alpinisti pa velja ob tem še za posebno legendo, saj je eden od članov oz. soustanovitelj znamenite plezalne skupine - Mojstranških veveric. To so bili fantje, le šest si jih je zaslužilo članstvo v tej elitni skupini, ki so v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja premikali meje mogočega v domačih in tujih gorah. Ob tem je bil Janko Ažman tudi dolgoletni gorski reševalec.
Z njim se je pogovarjal Peter Mikša.